»Z Netflixom se pogovarjam o drugi in tretji sezoni. Kmalu se bomo dogovorili.«

»Zaradi uspeha prve sezone sem pod ogromnim pritiskom; mučijo me nočne more, da druga sezona ne bo tako dobro sprejeta«

»Zadeva s policisti ni težavna le v Južni Koreji. Tudi po svetu vidim, da se policija odziva prepozno – več je žrtev ali pa se položaj še poslabša, saj ne delujejo dovolj hitro. In to vprašanje sem hotel poudariti. Morda bom v drugi sezoni lahko to temo razširil.«

»Ko sem pisal prvo sezono, sem imel v mislih tudi zgodbo, ki bi lahko sledila v nadaljevanju, če bi do tega sploh prišlo – in to bi lahko bila zgodba protagonista.«

»Idealno bi bilo ogled zaključiti po katarzični šesti epizodi, a ne predstavljam si gledalca s tolikšno mero samodiscipline.«

»Bili pa ste posvarjeni: zadnji dve epizodi poleg 'velikega razkritja' ‒ Kdo hudiča sploh organizira te igre in zakaj? ‒ prinese tudi antiklimaktično predvidljiv razplet.«

»Tragedija je seveda v tem, da bo velika večina hitro ugotovila, da je zunaj njihovo življenje vredno še bistveno manj: tu človekova 'pravica' do preživetja ni pogojevana z arbitrarnimi igricami, pač pa s sposobnostjo služenja denarja.«

»Največ pozornosti smo posvetili tej sceni. Porabili smo veliko časa – naša največja skrb pa je bila, kako uprizoriti sončni zahod. Hoteli smo uprizoriti podobo, ki bi bila tanka meja med resničnostjo in navideznostjo.«

»Za to vsoto se bo na odročnem otoku borilo točno 456 tekmovalcev, posameznikov z vseh vetrov, ki jim je skupno samo to, da so se v 'resničnem svetu' znašli v brezizhodnih položajih.«